Cenjeni obiskovalec/ka!

V Motniku je pač tako, da jo motniški polž včasih malo zagode.
Mi pa skrbimo za to, da se to ne zgodi prevečkrat. 

Trenutno vzdržujemo spletno stran, zato si v vmesnem času preberite o Motniškem polžu!

Ne vem, koliko let je že od tega, ko je zadela Savinjsko dolino huda nesreča. Z velikansko brzino je divjala po dolini strašna zverjad, da se je vse treslo.

V starih časih so imeli v Motniku polža, priklenjenega na težko verigo. Polž pa, ki je bil čisto svoje vrste eksemplar, se je nekega dne utrgal. Zahotelo se mu je prostosti, bil je pa tudi radoveden, kako je po svetu. Mogoče pa so se mu Motničani zamerili – utrgal se je in ušel.

Ko je tako dirjal po državni cesti, se mu je na Vranskem na ovinku za trgom zapletla veriga, ki jo je vlekel s seboj. Polž je meni nič, tebi nič prepustil Vrančanom to verigo v spomin in dirjal dalje. Dirjal je čez Savinjsko dolino, da se je kar veter delal po njej. Če je bila kaka hiša preblizu ceste, jo je enostavno odrinil. Tako je pridirjal do Žalca. Zakadil se je med hiše in razrinil vsaksebi, čisto po ribniškem načinu. Nekje v bližini Celja so ga le ujeli, polža, ko je bil že precej utrujen, in ga z veliko muko spravili nazaj v Motnik.

Če ne verjamete, pa pridite pogledat. V Žalcu še danes stojijo hiše daleč proč od ceste, na Vranskem imajo še tudi ono verigo, ki so jo odvzeli polžu – ne, tako me lahko Vrančani še za besedo primejo! – pobrali so jo in ker so se vedno bali v svoji veliki gorečnosti, da bi jim kdo cerkve ne odnesel, so verigo napeljali okrog nje in si jo tako zavarovali, še ni dolgo tega, da sem jo videl, ko sem bil tam.

Motničani pa so morali kupiti drugo, da so priklenili polža spet v svoj grb.

(Vir: Slovenski gospodar – l.1940, letnik 74, št. 27)